Ko se zavemo tega širšega vesolja, lahko začnemo Boga doživljati na povsem nov način. Bog ni več maščevalno bitje, ki upravlja naše življenje in preverja naš seznam grehov in dobrih del. Prav tako Bog ni vpet v temno in pogosto pisano preteklost naše človeške zgodovine z njenimi plemeni, imperiji, državami in verskimi ustanovami. V luči Večje Skupnosti življenja v vesolju je naša izkušnja Boga zdaj prosta vsega tega.

Bog je vseobsegajoča navzočnost, ki prežema vse življenje – sila, ki daje vesolju namen in smer, ne pa lik večji od življenja, ki dela čudeže ali prireja veličastne prikaze. To začne osvobajati naš um in duh, da k Bogu pristopimo na nov način in da mislimo o sebi kot o udeležencih v veliko širšem razgledu Božjega namena v vesolju.

To je „Nova Izkušnja Boga“. In to pomeni, da svojo izkušnjo Boga razvijemo tako, da upošteva širšo resničnost življenja, in razširimo svoj pogled na božji načrt v vesolju onkraj meja našega človeškega sveta, ki je bil tako dolgo osamljen.

Bog tega širšega vesolja si prizadeva, da bi nas povezal s preostalim božjim stvarstvom onkraj človeškega območja. Namesto da bi mislili, da božji načrt vključuje le ljudi z drugimi ljudmi, bi zdaj morali premisliti o prihodnjem srečanju naše človeške družine s povsem drugimi svetovi in s tistim drugim, ogromnim delom božjega stvarstva, ki že sodeluje kot del Večje Skupnosti svetov.

Ta vseobsegajoči pogled na Boga zajema širši razpon izkušenj, onkraj naših človeških teorij in prepričanj, izkušnjo, ki nas vodi v večji občutek namena in usode ter v večjo vez odnosov znotraj meja časa in prostora in onkraj njih.

Čeprav je morda težko misliti o Bogu v tem merilu, je pomembno, da to začnemo delati kot pripravo na svoja sedanja in prihodnja srečanja z drugimi oblikami življenja. Če na primer o vesolju mislimo v okviru, ki je osredotočen na Kristusa, in to prepričanje prenašamo na drugo čuteče življenje, bomo s tem le onemogočili svoje sodelovanje in sporazumevanje.

Pomembno je, da zdaj pomislimo, da Bog živi v vsakem od nas in v vseh čutečih oblikah življenja v vesolju ter prežema neskončen razgled življenja, ki ni omejen na eno priljubljeno ljudstvo ali en svet. To je veliko širši Bog, kot smo si ga predstavljali v preteklosti – Bog vsega inteligentnega življenja v vesolju.

Čeprav sta ta pogled na Boga in božji načrt velika, so podrobnosti tega, kako Bog deluje, prisrčno blizu vsakomur od nas in so prav v središču našega bitja. Božje delo v vesolju ne poteka z velikimi prikazi, osupljivimi čudeži ali veličastnimi dogodki, ki bi življenje premaknili naenkrat, temveč s klicem in privlačnostjo, ki se v nas premikata na ravni naše duhovne narave – v tistem vidiku našega bitja, ki je še vedno povezan z Bogom.

Novo Sporočilo uči, da je Bog vesolje ustvaril kot okolje za tiste, ki so si v našem izvornem stanju, onkraj časa in oblike, želeli ločitve od Boga. Zato Bog dopušča, da snovno vesolje deluje in se razvija, hkrati pa tiste posameznike v ločeni obliki kliče, naj odkrijejo svojo voljo, da bi ločitev končali in se premaknili v smeri ponovne združitve z življenjem.

Sredstvo tega dobrega gibanja so vse večje ravni odnosa, naklonjenosti in sporazumevanja med posamezniki v svetu in celo onkraj njega. Kakor se majhni potoki zlivajo v večje vode, se tudi mi pomikamo po tej reki odnosov nazaj v ponovno združitev z božanskim.

V tem smislu je Bog izkušnja globljega toka v našem življenju, ki nas pripelje v namenske in smiselne odnose v življenju ter nas vodi v stik z jedrom našega bitja, ki je še vedno povezano z Bogom.