Prihodnji svet bo treba zgraditi iz pepela starega sveta ter iz želje, sočutja in modrosti tistih, ki vidijo in prepoznajo, da človeštvo v tem času doživlja velik preobrat in prestopa velik prag. Prihodnjemu svetu, ki bo večji od vaše preteklosti, se bo namreč treba približati v zelo težkem in nevarnem času prehoda - v času, ko bo veliko stvari propadlo; v času, ko bo prisotna velika in vse večja okoljska, družbena in gospodarska nestabilnost; v času, ko bo obstajala velika nevarnost vojn in tekmovanja za to, kdo bo dobil dostop do preostalih virov.
Države bodo postale nestabilne. Prišlo bo do nasilnih revolucij, celo v stabilnih državah. Med narodi bo vse več sovražnosti, saj se bodo potegovali za redke preostale nedotaknjene dele sveta. V teh okoliščinah je možnost razpada človeštva zelo velika in je nikoli ne smemo podcenjevati. Ne pustite se preslepiti slepemu optimizmu, saj se morate soočiti z realnostjo življenja v svetu, kjer se zmanjšujejo viri in je okolje nestabilno.
Tu ima človeštvo veliko izbiro, ki je ne bodo sprejeli le voditelji narodov, temveč državljani po vsem svetu, po kateri poti bodo šli. Ali bodo šli po poti spora, tekmovalnosti in vojne? Ali pa si bodo prizadevali najti načine za obnovo sveta, gospodarjenje z njegovimi viri in njihovo pravično delitev, da bo človeštvo imelo prihodnost, ki bo večja od njegove preteklosti? Pri tem človeške enotnosti in sodelovanja ne vodi velik ideal ali verska filozofija, temveč sama nujnost, saj so alternative preveč resne in tragične, da bi o njih sploh razmišljali.
